Nasveti in navodila

 Domov / Nasveti in navodila

Navodila za polaganje


Priprava tal

Dobra podlaga je predpogoj za obstojnost in uporabnost tlakovane površine. Priprava podlage se prične z izkopom, ki ni nikoli manjši od 40 cm pod končno višino tlakovcev, odvisno od namembnosti tlakovane površine. Pred tlakovanjem moramo površino dobro pripraviti, zagotoviti moramo ustrezno nosilnost. Debelina podlage je odvisna tudi od nosilnosti terena in pogostosti nizkih temperatur ter prometne obremenitve, običajno od 20 do 30 cm, na močno obremenjenih površinah pa do 40 cm. Za pripravo spodnjega ustroja uporabljamo zmrzlinsko obstojen gramoz ali drobljenec debeline zrn od 0 do 32 mm. Ta material nanesemo z ustreznim naklonom, najmanj 2,5%, zaradi odtekanja vode in zbijemo z valjarjem ali vibracijsko ploščo do ustrezne nosilnosti. V podlago vgradimo tudi vse potrebne instalacije, da nam kasneje že končanega tlaka ne bo treba rušiti.







Posteljica

Na spodnjo podlago nasujemo 3 do 4 centimetrski sloj peska, debeline zrn od 4 do 8 mm. Pesek enakomerno razvlečemo. Lahko si pomagamo z višinskimi letvami. Prek njih z drugo letvijo porezujemo odvečni pesek. Vedno si pripravimo le površino, ki jo nameravamo tlakovati še isti dan. Posteljice ne utrjujemo, paziti moramo le, da je višina posteljice z višino tlakovca cca. 0,5 cm nad končno višino tlaka. Končno višino bomo dosegli z vibriranjem tlakovcev. Če ne bomo vibrirali z vibracijsko ploščo, mora biti višina enaka višini končnega tlaka.





Polaganje tlakovcev

S polaganjem tlakovcev pričnemo iz vogala, pravokotno na glavno vhodno linijo. Če je le mogoče, pričnemo na najnižjem delu dvorišča. Tlakovce moramo jemati iz več palet hkrati, da bomo imeli barvno enakomerno tlakovano površino. Pri polaganju tlakovcev ne smemo stiskati enega ob drugega. Ohranjati moramo tako imenovano fugo, da ob obremenitvah preprečimo prenašanje bočnih sil na tlakovce. Nastale fuge zapolnimo z mivko. Tlakovce ob zidovih ali robnikih zaključimo z rezanjem. Zaključevanja z betoniranjem robu ne priporočamo, saj na ta način tlakovce “prilepimo” na zid ali robnik. Tlakovce polagamo v montažno drenažni sloj in višino sproti uravnavamo s plastičnim kladivom. To uravnavanje lahko opustimo in ob koncu celotno površino zravnamo z vibracijsko ploščo. V tem primeru moramo tlakovce že od začetka polagati cca. 1 cm višje.





Fugiranje

Po končanem polaganju raztresemo mivko na čisto in suho tlakovano površino. S pometanjem dosežemo, da mivka zapolni vse fuge med tlakovci. Priporočamo posebno kremenčevo mivko Termit. Ko so fuge polne, odvečno mivko pometemo. Postopek lahko večkrat ponovimo, dokler ne dosežemo želenih rezultatov. Druga možnost za fugiranje je Baumitov NaturFuge, vnaprej pripravljen fugirni pesek optimalne zrnavosti, s primesmi za naravno vezanje in kitanje. Uporabljamo ga za fugiranje na manj obremenjenih površinah.





Vibriranje

Če smo se odločili za vgrajevanje tlakovcev z vibriranjem, moramo dobro očistiti ostanke materiala s tlakovane površine. Če niste vgradili robnikov, moramo zavarovati stranice, da se nam vibrirana površina ne more “razlesti”. Celotno površino utrdimo z vibracijsko ploščo, ki ima gumijasto ali plastično prevleko, da se ob vibriranju površina tlakovcev ne bi poškodovala. Vibriranja ne uporabljamo, kadar je tlakovana površina namočena oz. mokra, saj bi z vibriranjem lahko povzročili, da bi se tlak preveč posedel.

Vgradnja robnikov, stebričkov in palisad


Priprava podlage

Betonske robnike polagamo v 20 cm debel sloj betona C 12/15 ali C 16/20, z bočnim obbetoniranjem. Običajno gre pri tem za beton zemeljsko vlažne konsistence. Če se beton vozi iz betonarne, je treba paziti, da so posamezne količine tako majhne, da se porabijo v roku največ dveh ur.






Vgradnja

Razmak med posameznimi robniki mora znašati vsaj 3 mm, na vsakih 10 metrov pa je priporočena dilatacija širine 10 mm. Do tesnega stika dveh robnikov ne sme priti, saj se ti na poletnem soncu dodobra ogrejejo! Na takšnih stikih lahko pride do porušitvenih napetosti v betonskem robniku, kot posledica pa se pojavi krušenje robov robnikov, odprta struktura materiala pa je bolj občutljiva na atmosferske vplive.



Utrjevanje

Takoj po vgradnji je potrebno robnik prekriti s plastičo folijo, da zagotovimo vezanje in primerno strditev novega betona. Robnike brez utora se fugira s fino cementno malto. Enaka pravila vgradnje veljajo za stebričke in palisade.

Vzdrževanje


Betonski izdelki predstavljajo relativno odporen material z razmeroma dolgo uporabno dobo. Kljub temu pa so betonski izdelki občutljivi na nekatere vplive iz okolja, ki lahko bodisi pokvarijo njihov videz ali pa slabo vplivajo na njihovo funkcionalnost.


Beton je porozen material in zaradi tega občutljiv na madeže in na pronicanje nekaterih škodljivih snovi v njegovo notranjost. Prav tako je namočen beton lahko podvržen zmrzovanju in s tem povezanimi poškodbami.


Med vgradnjo je potrebno paziti, da betonskih izdelkov ne umažemo. Pri tem se držimo načela, da je bolje preprečevati kot čistiti. V nekaterih primerih madeža ne bo več možno odstraniti, zlasti če prodre globoko v beton. Če se pojavijo madeži, je najprej potrebno ugotoviti vzrok, nato pa izbrati ustrezen način čiščenja. Najpogosteje se pojavljajo madeži zemlje, malte, olja, lesa in odpadlega listja ter rja. Preden uporabimo način čiščenja na večji površini, je priporočljivo opraviti test učinkovitosti postopka na manjši površini. Če so madeži na manjši površini, bo enostavneje, če zamenjate nekaj umazanih kosov z novimi. Na trgu obstaja več pripravkov za čiščenje betona, ki običajno vsebujejo detergente, lahko pa tudi kisline in različna topila. Pred uporabo vedno dobro preberite navodila proizvajalca ali vprašajte za nasvet. Zlasti je potrebno paziti pri uporabi čistil na impregniranih betonskih izdelkih, saj lahko pride do neželene reakcije med impregnacijskim sredstvom in čistilom. Pri čiščenju si lahko pomagamo s krtačenjem površine. Pri uporabi ščetk z jeklenimi žicami pazimo na ostanke jekla na betonu, saj ti lahko povzročijo madeže rje. Kovinskih krtač ne uporabljamo na gladkih površinah, kjer bi lahko pustile praske. Uporabni so tudi visokotlačni čistilci z vodnim curkom, ki pa pri tlakovcih lahko izpirajo pesek iz fug.


Če je »cvetenje« betona, kljub temu, da gre za nenevaren in prehoden pojav, moteče, lahko beIe Iise odstranimo s posebnimi čistili na osnovi kislin. Pri tem moramo slediti navodilom proizvajalca. Pred čiščenjem je priporočljivo betonske elemente dobro zmočiti. S tem preprečimo kapilarni vlek čistilnega sredstva v notranjost elementa, kar bi lahko poškodovalo beton. Po čiščenju je potrebno beton ponovno temeljito sprati z vodo.


Večina naših izdelkov ima v zgornji plasti vmešano impregnacijsko snov, ki ščiti pred neželenimi madeži in omogoča enostavno čiščenje, vendar lahko madeži pridejo tudi iz drugih betonskih izdelkov in so na površini naših izdelkov. Madeže je možno preprečiti tudi z vodoodbojnim premazom, ki onemogoča vstop vode v material in posledično preprečuje izpiranje snovi iz materiala na površino. Impregnacije niso trajne in jih je potrebno obnavljati, navadno na vsakih 5 do 10 let, odvisno od vrste in obremenjenosti tlakovane površine.



Čiščenje

Redno čiščenje izvajamo glede na obremenjenost površine in sicer s pometanjem ali z vodnim curkom. Lahko uporabimo tudi razredčeno raztopino detergenta in ščetko. Posebej moramo biti pozorni na uvoze in vhode, kjer je običajno obremenjenost z umazanijo izrazito povečana



Obnavljanje mivke v fugah

S časom lahko prihaja do izpiranja peska iz fug. To je navadno še bolj intenzivno v prvih mesecih po vgradnji. Pomanjkanje mivke lahko privede do zamikanja tlakovcev in nestabilnosti, zaradi tega je potrebno pesek občasno dodajati. Enkrat do dvakrat letno pregledamo stanje stikov med tlakovci in po potrebi pesek dodamo.



Posedanje tlaka

Navadno je posedanje tlaka posledica slabe priprave terena ali slabega odvajanja vode. V primeru, da gre za posedanje širšega območja, tega odkrijemo, saniramo vzrok za posedanje in ponovno položimo kar stare tlakovce oz. zamenjamo poškodovane.



Odstranjevanje snega

Da bi se izognili morebitnim poškodbam na površini, je priporočljivo za čiščenje snega uporabljati plastične lopate ali lopate z gumijastim robom. Površine lahko čistimo tudi s snežnimi frezami, pri čemer odsvetujemo uporabo verig na kolesih freze. Uporaba soli za taljenje snega se priporoča čim redkeje in v zmernih količinah.

Nekaj idej za polaganje

  •   Moste 93,
         1218 Komenda
  •   +386 (0)51 648 827
  •   +386 (0)1 834 30 80
  •   +386 (0)1 834 30 85
  • info@juhant.com
  • Delovni čas:
    - Ponedeljek-petek 7-17h
    - Sobota 7-13h